Izzivi pri doseganju optimalne higiene med transportom

Zakaj je doseganje učinkovite biološke varnosti v prometu tako zapleteno? V tem članku bomo opisali različne izzive, ki jih je treba premagati, da bi dosegli večjo biološko varnost v transportnih vozilih za prašiče.

Biološka zadrževanje ali izolacija je ključnega pomena za biološko varnost. Namen teh ukrepov je preprečiti morebitne vire izpostavljenosti okužbi in čim hitreje nadzorovati morebitno izpostavljenost ter se približati ravni indikacije primera. V sistemih prašičereje je ena najbolj nalezljivih točk transport. Prevoz na prašičjih farmah vključuje premik osebja, prevoz krme in prevoz živali. V tem članku bomo opisali različne izzive, ki jih je treba premagati, da bi dosegli večjo biološko varnost v vozilih za prevoz prašičev.

Prvi izziv pri doseganju popolnoma čistih površin je prisotnost biofilmov. Biofilme tvorijo zunajcelični polimeri in mikrobni izločki, ki se kopičijo na inertnih površinah. To se običajno zgodi v okoljih za proizvodnjo živali, kjer se izločki sčasoma kopičijo in se lahko poslabšajo zaradi vrst organskih snovi in ​​mineralov v vodi. Biofilmi delujejo kot mehanske ovire in zmanjšujejo učinkovitost dezinfekcijskih sredstev. Kisli detergenti lahko prodrejo skozi biofilme, kar poveča učinkovitost takšnih razkužil, zato je nujno, da odstranite luske in biofilme s površin pred dezinfekcijo.

Drugi izziv je organska snov, ki lahko skupaj z biofilmi služi kot substrat za rast bakterij in mikrobov. Ostanki organskih snovi se lahko naberejo na tečajih in vogalih opreme in vozil, kar se pozimi poslabša z ostanki na ledu, ki lahko prenašajo na tisoče virusnih delcev, kot so virus reproduktivnega in respiratornega sindroma prašičev, virus prašičje epidemije driske in virus afriške prašičje kuge, ki so zelo odporne na nizke temperature. Kopičenje biofilmov je kritičen dejavnik, ki omejuje učinkovitost razkužil. Mikrobi te biofilme uporabljajo kot zaščitne ščite, se še naprej zadržujejo na površinah in vplivajo na prašičje farme.

Tretji izziv se nanaša na poroznost površin, ki jih je treba očistiti. V idealnem primeru bi morali biti materiali transportnih vozil nerjavno jeklo; aluminij olajša tudi čiščenje. Les ali podobni porozni materiali predstavljajo izzive pri odstranjevanju organskih snovi in ​​biofilmov. Neporozne površine je lažje očistiti. Pri čiščenju površin z več porami je potrebno mehansko delovanje in/ali pritisk, da omogočimo detergentom prodreti v površino.

Četrti izziv je kakovost vode ter njena kemična in mikrobna vsebnost. Visoka vsebnost mineralov, kot so mangan, železo, kalcij in območje pH, kot tudi usedline soli lahko negativno vplivajo na razkužila in delujejo kot substrat za bakterije. Trda voda spodbuja nastajanje vodnega kamna, ki postane bolj očiten s spremembo barve aluminijastih površin. V okoljih z visoko vsebnostjo železa, mangana in mineralov nekatere bakterije uspevajo, kar pomaga pri njihovi obstojnosti na površinah, zlasti v okoljih z dobrimi porami.

Peti izziv vključuje načrtovanje in transport znotraj proizvodnega sistema. To predstavlja kritičen izziv za čiščenje tovornjakov. Nepravilni postopki lahko prekrivajo kemično čiščenje (prvi korak pri odstranjevanju organskih snovi) s časovnim razporedom čiščenja z vodo pod visokim pritiskom, kar lahko povzroči navzkrižno onesnaženje drugih območij zaradi nastajanja organskih aerosolov. Površine je treba posušiti pred uporabo razkužil, ki je lahko neustrezno časovna. Nazadnje, po uporabi razkužila lahko tovornjaki zapustijo prašičjo farmo, ne da bi se popolnoma posušili, zlasti v deževnih razmerah, kjer lahko močno deževje pretirano razredči ali izpere razkužila.

Šesti izziv je doslednost; kakovost in vzdrževanje čistilne opreme: vodni tlak in grelci. Ali se uporabljajo ustrezna oprema in izdelki? Ali je pritisk vode primeren? Ali je temperatura primerna? Ali je kakovost pene dosežena? Ocena in prilagoditev pokritosti in redčenja sta potrebni, kadar je to potrebno. Poleg uporabe pravilnih izdelkov je bistvenega pomena ustrezna in učinkovita čistilna oprema.