Spremembe pogojev dna ribnika skozi faze ribogojstva

Spremembe pogojev dna ribnika skozi faze ribogojstva

Znano je, da je nadzor kakovosti vode v ribogojstvu ključen, kakovost vode pa je tesno povezana s stanjem dna ribnika. Dobra kakovost dna ribnika omogoča razvoj ribogojstva. Ta članek se bo osredotočil na spremembe pogojev dna ribnika na različnih stopnjah procesa akvakulture in ustrezne ukrepe.

Med procesom ribogojstva je dno ribnika običajno podvrženo štirim spremembam: organiziranje, zmanjšanje, toksičnost in zakisanje.

Zgodnja faza ribogojstva—organizacija

V zgodnjih fazah ribogojstva, ko se hranjenje poveča, kopičenje ostankov, ostankov krme in iztrebkov na dnu ribnika povzroči postopno kopičenje organske snovi, proces, znan kot organizacija. Na tej stopnji je raven kisika relativno zadostna. Glavni cilj je razgraditi blato in iztrebke na dnu ribnika, jih pretvoriti v anorganske soli in hranila za spodbujanje rasti alg in povečanje raztopljenega kisika v vodi. Sevi mikrobov se lahko uporabljajo za pomoč pri razgradnji blata in iztrebkov.

Srednja faza ribogojstva – zmanjšanje

Ko ribogojstvo napreduje, zlasti v obdobju največjega hranjenja vodnih živali, se količina krme še naprej povečuje, kar povzroči postopno kopičenje organske snovi v ribniku, ki presega samočistilno zmogljivost vodnega telesa. Velika količina organskih odpadkov se na dnu anaerobno razgradi, kar vodi do črne vode z neprijetnim vonjem in preide v fazo redukcije, kjer voda postopoma postane brez kisika. Na primer, sulfat se pretvori v vodikov sulfid, amonijev dušik pa v nitrit. Posledica zmanjšanja je znatno pomanjkanje kisika na dnu ribnika, kar povzroči hipoksijo ribnika. Na tej stopnji je priporočljivo uporabiti oksidante za modifikacijo dna, kot sta spojina kalijevega monopersulfata in natrijevega perkarbonata. Ta oksidacijska sredstva lahko oksidirajo blato z dna ribnika, zmanjšajo porabo kisika in izboljšajo oksidacijski potencial, da odpravijo težave s črno in neprijetnim vonjem.

Pozna srednja faza ribogojstva – zastrupitev

V pozni srednji fazi ribnik ustvari znatno količino strupenih snovi, vključno z vodikovim sulfidom, amonijačnim dušikom, nitritom in metanom. Zlasti vodikov sulfid in nitrit lahko povzročita težave z dihanjem ali celo zadušitev pri ribah, kozicah in rakih. Zato je pri povišani ravni nitritov in amonijevega dušika priporočljivo uporabiti sredstva za razstrupljanje, ki nevtralizirajo te strupene snovi.

Pozna faza ribogojstva – zakisanje

V pozni fazi ribogojstva postane dno ribnika kislo zaradi anaerobne fermentacije velikih količin organske snovi, kar ima za posledico znižan pH in povečano toksičnost vodikovega sulfida. Na tej stopnji lahko apno nanesemo na območja z največ nakopičenega blata, da nevtraliziramo kislost dna ribnika, zvišamo pH in zmanjšamo toksičnost vodikovega sulfida.